Ljubljana – faze urbanega razvoja

Ljubljana je imela ob koncu druge svetovne vojne približno 100.000 prebivalcev v strnjenem mestnem delu. Sledilo je obdobje zelo hitre rasti števila prebivalcev (urbanizacija) zaradi priseljevanja iz drugih delov Slovenije in pozneje tudi priselitev iz nekdanjih jugoslovanskih republik. To obdobje z...

Full description

Bibliographic Details
Main Author: Aleksander Jakoš
Format: Article
Language:English
Published: Urbanistični inštitut RS 2006-01-01
Series:Urbani Izziv
Subjects:
Online Access:http://urbani-izziv.uirs.si/Portals/uizziv/papers/urbani-izziv-2006-17-01-02-002.pdf
id doaj-64892fbd3b6b42fdb98c3648d6d5f90d
record_format Article
spelling doaj-64892fbd3b6b42fdb98c3648d6d5f90d2021-10-02T08:12:03ZengUrbanistični inštitut RSUrbani Izziv0353-64831855-83992006-01-01171–21217Ljubljana – faze urbanega razvojaAleksander JakošLjubljana je imela ob koncu druge svetovne vojne približno 100.000 prebivalcev v strnjenem mestnem delu. Sledilo je obdobje zelo hitre rasti števila prebivalcev (urbanizacija) zaradi priseljevanja iz drugih delov Slovenije in pozneje tudi priselitev iz nekdanjih jugoslovanskih republik. To obdobje zaznamujejo številne nove stanovanjske soseske in začetki nazadovanja starega mestnega jedra. Sledilo je obdobje suburbanizacije in širitve Ljubljane ob vpadnicah in z manj kakovostno in nelegalno gradnjo tudi marsikje vmes. Draga prenova starih zgradb, ustavljena gradnja stanovanjskih sosesk in visoke cene gradbenih parcel so povzročile beg prebivalcev iz mesta (dezurbanizacija) in neurbano gradnjo v sosednjih občinah (sekundarna suburbanizacija). S prenovo starega mestnega jedra in poskusi njegove oživitve poskuša Ljubljana izvesti reurbanizacijo. Glavni problem je še vedno odseljevanje mlajšega prebivalstva zaradi pomanjkanja stanovanj, kar še povečuje obseg dnevne delovne migracije in zato s stoječim prometom duši mestno jedro. Samo zaradi priseljevanja iz Ljubljane v zadnjih desetih letih se je število prebivalcev malih sosednjih občin povečalo za 20.000, medtem ko število prebivalcev Ljubljane nazaduje. Z dobrega četrt milijona prebivalcev je tretja najmanjša prestolnica v Evropi (ob neupoštevanju »žepnih držav«). Problem sosednjih občin pa je izrazito neurbana gradnja in s tem velika poraba površin pa tudi nastajanje komunalnih infrastrukturnih pragov. Razdelitev ljubljanske metropolitanske regije na male občinske fevde prav kliče po izdelavi strategije prostorskega razvoja vsaj na ravni ljubljanske urbane regije.http://urbani-izziv.uirs.si/Portals/uizziv/papers/urbani-izziv-2006-17-01-02-002.pdfmetodologija MOLmorfologija mestOsrednjeslovenska regijaplaniranjeregionalni razvojsocialno-ekonomska geografijaurbani razvoj
collection DOAJ
language English
format Article
sources DOAJ
author Aleksander Jakoš
spellingShingle Aleksander Jakoš
Ljubljana – faze urbanega razvoja
Urbani Izziv
metodologija MOL
morfologija mest
Osrednjeslovenska regija
planiranje
regionalni razvoj
socialno-ekonomska geografija
urbani razvoj
author_facet Aleksander Jakoš
author_sort Aleksander Jakoš
title Ljubljana – faze urbanega razvoja
title_short Ljubljana – faze urbanega razvoja
title_full Ljubljana – faze urbanega razvoja
title_fullStr Ljubljana – faze urbanega razvoja
title_full_unstemmed Ljubljana – faze urbanega razvoja
title_sort ljubljana – faze urbanega razvoja
publisher Urbanistični inštitut RS
series Urbani Izziv
issn 0353-6483
1855-8399
publishDate 2006-01-01
description Ljubljana je imela ob koncu druge svetovne vojne približno 100.000 prebivalcev v strnjenem mestnem delu. Sledilo je obdobje zelo hitre rasti števila prebivalcev (urbanizacija) zaradi priseljevanja iz drugih delov Slovenije in pozneje tudi priselitev iz nekdanjih jugoslovanskih republik. To obdobje zaznamujejo številne nove stanovanjske soseske in začetki nazadovanja starega mestnega jedra. Sledilo je obdobje suburbanizacije in širitve Ljubljane ob vpadnicah in z manj kakovostno in nelegalno gradnjo tudi marsikje vmes. Draga prenova starih zgradb, ustavljena gradnja stanovanjskih sosesk in visoke cene gradbenih parcel so povzročile beg prebivalcev iz mesta (dezurbanizacija) in neurbano gradnjo v sosednjih občinah (sekundarna suburbanizacija). S prenovo starega mestnega jedra in poskusi njegove oživitve poskuša Ljubljana izvesti reurbanizacijo. Glavni problem je še vedno odseljevanje mlajšega prebivalstva zaradi pomanjkanja stanovanj, kar še povečuje obseg dnevne delovne migracije in zato s stoječim prometom duši mestno jedro. Samo zaradi priseljevanja iz Ljubljane v zadnjih desetih letih se je število prebivalcev malih sosednjih občin povečalo za 20.000, medtem ko število prebivalcev Ljubljane nazaduje. Z dobrega četrt milijona prebivalcev je tretja najmanjša prestolnica v Evropi (ob neupoštevanju »žepnih držav«). Problem sosednjih občin pa je izrazito neurbana gradnja in s tem velika poraba površin pa tudi nastajanje komunalnih infrastrukturnih pragov. Razdelitev ljubljanske metropolitanske regije na male občinske fevde prav kliče po izdelavi strategije prostorskega razvoja vsaj na ravni ljubljanske urbane regije.
topic metodologija MOL
morfologija mest
Osrednjeslovenska regija
planiranje
regionalni razvoj
socialno-ekonomska geografija
urbani razvoj
url http://urbani-izziv.uirs.si/Portals/uizziv/papers/urbani-izziv-2006-17-01-02-002.pdf
work_keys_str_mv AT aleksanderjakos ljubljanafazeurbanegarazvoja
_version_ 1716857072239247360