Izbruh gripe v Splošni bolnišnici Jesenice v letu 2017 pri bolnikih in zdravstvenih delavcih

• Main Authors: Irena Grmek Košnik, Edita Eberl Gregorič, Helena Ribič, Monika Ribnikar, Kristina Orožen, Jana Lavtižar, Matej Dolenc, Janez Poklukar, Maja Sočan
• Format: Article
• Language: English
• Published: Slovenian Medical Association 2020-01-01
• Series: Zdravniški Vestnik
• Subjects: gripa; influenca; izbruh; bolnišnica
• Online Access: https://vestnik.szd.si/index.php/ZdravVest/article/view/2877

Izhodišče: Gripa je sezonska virusna bolezen dihal, ki se pojavlja v zimskih mesecih. Povzročajo jo virusi influence tipa A in B. Izbruhi gripe v bolnišnicah so posebno neugodni, saj zboli ranljiva populacija. Pojavijo se številni zapleti, podaljša se bolnišnično zdravljenje, poveča se umrljivost. Hkrati lahko zbolijo tudi zdravstveni delavci (ZD). Zaradi njihovega absentizma se pojavijo težave pri organizaciji dela. Metode: Izvedli smo retrospektivno kohortno preiskavo izbruha gripe v Splošni bolnišnici Jesenice (SBJ), ki smo ga zaznali v januarju 2017. Kot primer izbruha je bil opredeljen vsak bolnik ali zaposleni (ZD) v SBJ, ki je od 01. 01. 2017 do 16. 02. 2017 imel simptome gripi podobne bolezni (temperaturo nad 37,7 °C s kašljanjem ali bolečinami v žrelu), v brisu nosno-žrelnega prostora potrjen virus influence A ali B ali epidemiološko povezavo s potrjenimi primeri (hospitalizacija v isti sobi) ter odsotnosti ostalih vzrokov za okužbo. Primer smo opredelili kot bolnišničen pri osebah, ki so bile v bolnišnico sprejete zaradi drugih vzrokov in pri katerih so se simptomi in znaki v dihalih razvili kasneje kot 72 ur po sprejemu. Obolele zdravstvene delavce smo spraševali o demografskih podatkih, predhodnem cepljenju proti gripi in o subjektivni oceni poteka bolezni. Rezultati: Med 250 izpostavljenimi je zbolelo 117 oseb (46,8 %). Primeri obolelih so se najprej začeli kopičiti na internem oddelku, sledil je kirurški in negovalni oddelek SBJ. Največ zbolelih je bilo starejših od 65 let. Pri 74 zbolelih bolnikih in zaposlenih, ki so ustrezali definiciji primera v izbruhu, smo odvzeli brise nosno-žrelnega prostora. V 68 (87 %) vzorcih smo dokazali influenco A (87 %) ali B (13 %). Ostalih 49 zbolelih, ki niso bili laboratorijsko potrjeni, so zadostili merilu epidemiološke povezanosti. Ob pregledu dokumentacije 13 umrlih bolnikov smo ugotovili, da je bila pri vseh ena od diagnoz gripa, pri 4 od njih tudi navedena kot neposredni vzrok smrti. 6 umrlih bolnikov je prebolevalo pljučnico, ki je sledila gripi. 45 zbolelih je prejelo oseltamivir, 61 hospitaliziranih oseb in ZD pa je jemalo oseltamivir kot kemoprofilakso. Izbruh gripe je neugodno vplival na načrtovano delo kirurškega oddelka – zaradi izbruha so v bolnišnici zmanjšali število elektivnih operacij, del kirurških postelj pa so namenili preobremenjenemu internističnemu oddelku. Zaključek: V zgodnji fazi izbruha gripe v bolnišnici je potrebna visoka stopnja upoštevanja preventivnih ukrepov. K zbolevanju bolnikov namreč prispevajo predhodne bolezni in slabo zdravstveno stanje, težave pri zagotavljanju izolacije, neupoštevanje priporočil za osebno higieno, necepljenost proti gripi in slaba odzivnost imunskega sistema starejših bolnikov na cepljenje.