Prebavna cev in srčno-žilne bolezni – ali imajo kaj skupnega?

Človeška črevesna mikrobiota je združba bakterij, arhej, gliv, virusov in parazitov, ki v prebavni cevi tvorijo ekosistem, sestavljen iz približno 1014 mikroorganizmov. Raznolikost te združbe je posledica razlik v genomu gostitelja in vplivu okoljskih dejavnikov, med katere sodijo higiena, prehrana,...

Full description

Bibliographic Details
Main Authors: Pavel Skok, Kristijan Skok
Format: Article
Language:English
Published: Slovenian Medical Association 2020-11-01
Series:Zdravniški Vestnik
Subjects:
Online Access:https://vestnik.szd.si/index.php/ZdravVest/article/view/2989
Description
Summary:Človeška črevesna mikrobiota je združba bakterij, arhej, gliv, virusov in parazitov, ki v prebavni cevi tvorijo ekosistem, sestavljen iz približno 1014 mikroorganizmov. Raznolikost te združbe je posledica razlik v genomu gostitelja in vplivu okoljskih dejavnikov, med katere sodijo higiena, prehrana, življenjski slog in uporaba različnih zdravil. Rezultati raziskovalnega dela v zadnjem desetletju so potrdili, da spremenjena sestava mikrobiote (disbioza) prispeva k razvoju različnih bolezni, vključno s srčno-žilnimi, sladkorno boleznijo tipa 2, kronično boleznijo ledvic, nealkoholno zamaščenostjo jeter (NASH), kronično vnetno črevesno boleznijo in celo nekaterimi vrstami raka. V prispevku avtorja predstavita nekaj sodobnih spoznanj o raznoliki sestavi človeške črevesne mikrobiote, diagnostičnih postopkih in nekaterih patofizioloških mehanizmih, ki vplivajo na razvoj srčno-žilnih bolezni.
ISSN:1318-0347
1581-0224