Podoba Dunaja v slovenski književnosti.
Avstrijska literarna zgodovina se je doslej že ukvarjala s podoba Dunaja v slovenski literaturi. Maria Vera Claricini (1996) je za obširni zbornik Wien als Magnet prispevala razpravo o Cankarjevem Dunaju. Bolj inventivna pa je študija Stefana Simoneka (2004), ki je analiziral zlasti svet dunajskih p...
| Main Author: | |
|---|---|
| Format: | Article |
| Language: | English |
| Published: |
Slavistično društvo Slovenije
2008-03-01
|
| Series: | Slavistična Revija |
| Subjects: | |
| Online Access: | https://srl.si/ojs/srl/article/view/1570 |
| Summary: | Avstrijska literarna zgodovina se je doslej že ukvarjala s podoba Dunaja v slovenski literaturi. Maria Vera Claricini (1996) je za obširni zbornik Wien als Magnet prispevala razpravo o Cankarjevem Dunaju. Bolj inventivna pa je študija Stefana Simoneka (2004), ki je analiziral zlasti svet dunajskih parkov pri Cankarju. Osrednji slovenski literarni zgodovinar, ki se je ukvarjal s to problematiko, pa je gotovo naš slavljenec France Bernik (1998). Medtem ko so se dosedanji raziskovalci osredinili zlasti na Cankarja, pa želi naša študija prikazati še druge slovenske opisovalce Dunaja in tako orisati nekatere stalnice v slovenski podobi tega mesta. |
|---|---|
| ISSN: | 0350-6894 1855-7570 |